Kako izgleda moje zdravstveno stanje danes? Počutim se razmeroma dobro, pa vendar pod površjem le ni vse tako rožnato. Moji kilogrami se že od prve nosečnosti ne premaknejo skoraj nikamor. Kljub vadbam, ki sem jih skozi leta prakticirala (priznam, nisem prav disciplinirana pri tem). Ja, moja ščitnica vsekakor ni v optimalnem stanju. Kljub nekajkratnim laboratorijskim testom naj bi bila v mejah normale. Sama vem, da ni tako.
Potem je tukaj moje splošno hormonsko ravnovesje. V zadnjih petih letih sem šla skozi 4 postopke umetne oploditve. Neuspešno. To je jasen dokaz, da moji hormoni niso v najboljšem stanju. Pred letom in pol sem se soočila s sumom na avtoimuno obolenje imenovano lupus. Pa so ga kasneje po vseh preiskavah ovrgli. Pomislila sem, da gre res za eno hujših revmatoidnih bolezni. Na tej točki se moram zahvaliti izjemni terapevtki Tadeji Godec, ki me je takrat soočila z možnostjo povezave med avtoimunimi obolenji in EBV virusom. Takrat sem začela z raziskovanjem na tem področju.
Ko sem se lotevala tega raziskovanja, sam še nisem imela svoje diagnostične naprave in sem se na diagnostiko naročila k znanki Citi, ki se ukvarja z bioresonančnimi meritvami. Ugotovila je visoko stopnjo prisotnosti parazitov (pred leti sem imela celo potrjeno prisotnost Giardije v črevesju – redek črevesni parazit). Zaključek je bil, da je telo začelo napadati samo sebe zaradi vseh parazitov in toksinov v telesu. No, več o tem drugič. Kajti šele sedaj sem se naučila, da telo nikdar ne napada samega sebe! Verjetno sem nekaj težav s svojim zdravjem izpustila, kajti ni vse pomembno… Tukaj in sedaj se moja EBV zgodba začne.
V prihodnjih tednih vas bom redno obveščala glede svoje “borbe” s tem neugodnim in agresivnim virusom.
Nina Kožar
